SAJ VEM, AMPAK…

Navdih za ta zapis mi je dal kačji pastir, ki sem ga opazovala kar nekaj časa.

Ob vodi je letalo 6 kačjih pastirjev, eden pa je sedel. Seveda je mojo pozornost pritegnil prav ta.

Videti je bilo, da ostali kačji pastirji uživajo v preletavanjih. Nekaj časa so se lovili v dvojicah, v trojkah, potem so letali vsak po svoje, pa se spet malo lovili…Dva od njih sta se občasno za hip namočila v vodi. Prav zanimivo je bilo opazovati vso to kačjepastirsko živost.

No, sedmi kačji pastir se jim ni pridružil. Sedel je in občasno zakrilil na mestu.

Pomislila sem, ali je morda poškodovan. O ne, ni bil poškodovan, a o tem malce kasneje.

Ta kačji pastir me je spomnil na nas, ljudi. Na obdobja ali situacije, ko cepetamo na mestu. Spomnil me je na to, da včasih točno vemo, kaj bi morali storiti, pa…

“Saj vem, ampak…” Zveni znano? Včasih se preprosto ne premaknemo, čeprav vemo, da določena situacija za nas ni niti približno podporna. Lahko je bila nekoč, a že dolgo čutimo, da ni več. Cepetamo na mestu, krilimo, a se ne poženemo nikamor.

Ljudem se takšna situacija zgodi vsaj enkrat v življenju, pogosto je to v službi (lahko pa tudi na drugih področjih življenja). Po določenem času (ki lahko traja več let ali celo desetletij) začutimo, da je čas za spremembo, ampak… ker spremembe niso enostavna reč, vztrajamo, cepetamo, krilimo, se slabo počutimo, morda celo zbolimo…

Stavek: “Saj vem, ampak…” si ponavljamo tako dolgo, da začnemo verjeti v ta ampak. Čas pa teče in z njim priložnosti za naš polet.

Brez tveganja ne gre, seveda ne. Na tehtnici imamo v takšnih primerih na eni strani gotovost, na drugi pa negotovost. A če smo iskreni do sebe, prav dobro vemo, kaj bi bilo za nas najbolje.

Za to, da se premaknemo in nekaj spremenimo je potrebna ODLOČITEV. Vsaka odločitev nosi s seboj tveganje in odgovornost. Ponuja pa pustolovščino s spremembami.

Nihče se ne bo odločil namesto nas. Sami moramo tvegati in prevzeti odgovornost. Če tako čutimo.

Morda pa včasih potrebujemo nekoga ali nekaj, da nas potisne…

Morda potrebujemo le navdih, da se spomnimo in sebe opomnimo, da je čas…za spremembe.

Kačji pastir, ki je bil navdih za ta zapis je poletel brez težav takoj, ko sem se mu nežno približala. Potreboval je nekoga ali nekaj…

Verjamem, da nekdo prav zdaj potrebuje tale zapis in spodnji posnetek…Naj vam služi kot navdih.

Srečen vzlet in prijeten polet!