
Moj namen ni zlitje v sivo, pač pa da (za)sijem v živobarvnih MAVRIČNIH ODTENKIH SEBE.
To spoznanje mi je močno olajšalo življenje. Pravzaprav se je ob tem spoznanju zame življenje začelo na novo. Na boljše.
Za menoj je prehojena pot – proces, ki je bil potreben, da sem to dojela. Nisem hodila po ravni avtocesti. Pot je bila strma, vijugasta in ozka. Na posameznih odsekih skoraj neprehodna.
Zdaj, ko se ozrem nazaj, vem, da je morala biti prav takšna zato, da sem končno doumela in sprejela uvodoma zapisano resnico. Mojo lastno resnico. Moje bistvo in moj namen.
Zdaj veliko lažje stopam po svoji poti naprej. Lažje diham in se ne utrudim tako hitro, kot nekoč. Zakaj?
Ker se ne trudim več, da bi se zlila v sivo. Ker si ne prizadevam več, da bi zadovoljila pričakovanja in bila kot večina. Zaman sem se trudila leta in leta, pa sem kljub trudu vedno in povsod na nek način odstopala od sredine.
Razbijala sem si glavo in tuhtala, v čem je stvar. Nekatere je moje nezlitje s povprečnimi pričakovanji motilo, nekateri so se počutili ogrožene, nekateri so mi metali velikanska polena pod noge, nekateri so me poskušali zliti v sivo, nekateri so molče opazovali. Zgolj peščica pa je tistih, ki so me sprejeli takšno, kot sem.
O ja, izkoristiti so vedno in povsod znali moje talente. A takoj zatem je bilo moje nezlitje spet moteče.
Hvaležna sem za vse izzive in darove, ki so me vodili do sem. Danes vem, da je bila vse to POT NAZAJ K SEBI.
Hvaležna sem vsem in vsemu, da lahko danes iskreno iz srca povem naglas:
“Moj namen ni zlitje v sivo, pač pa da (za)sijem v živobarvnih MAVRIČNIH ODTENKIH SEBE”.
Če ste ob branju teh vrstic začutili, da je podobna tudi vaša zgodba, vam dobrohotno podarjam ta zapis, svoje izkušnje in spoznanja. Naj vam služijo kot navdih.
Več tovrstnih navdihov v rubriki OSEBNA RAST na www.mavricniportal.si.

Dodaj odgovor